CHAPLET OF THE
SEVEN SORROWS AND JOYS OF SAINT JOSEPH
"Today I pour out of Heaven upon all of you a shower of graces. I come to reveal to you the grace that My Lord has destined for the Amazon. Jesus and I came today, accompanied by St. Joseph, because we want everyone to have a deep love and devotion to his Most Chaste Heart. Those who ask for the blessings of God through the intercession of the Most Chaste Heart of St. Joseph will receive from Me and My Son Jesus all the graces. We are grateful to St. Joseph, for all that he has done for Me and for My Son Jesus, for both of us. Jesus and I wish that beside the devotion of our Sacred Hearts United, there may also be devotion to the Most Chaste Heart of St. Joseph. All my children throughout the world who honor, with prayers and special prayers, the first Wednesdays of the month, praying the Seven Sorrows and Joys of my spouse Most Chaste St. Joseph, will receive the graces necessary for salvation at the time of their death. All of you have received this mission from the Lord, to promote devotion to the Most Chaste Heart of St. Joseph throughout the whole world. Now it is complete the triune devotion which God, our Lord desired. Now it is fulfilled all that I and My Son Jesus began from the most remote apparitions. Now the graces will be in abundance and the Holy Spirit will pour out powerfully on the face of the earth. The Holy Spirit, through this triune devotion, will light the Amazon with the fire of His love. Prepare yourself to fulfill what I and Jesus ask of you, dear children." (Our Lady, May 2, 1997)
Edson tells us what occurred: I understood that these prayers of the Seven Sorrows and Joys of St. Joseph should be prayed in the form of a rosary and during the first nine Wednesdays of the month. The people who make this novena should approach Holy Confession and Holy Communion, offering them in honor of the Most Chaste Heart of St. Joseph.
"Whatever grace you ask of St. Joseph, he surely will grant it! " (Saint Teresa D'Ávila)
START
In the name of the Father, and of the Son, and of the Holy Spirit. Amen
Apostles' Creed
I believe in God, the Father Almighty, Creator of Heaven and earth; and in Jesus Christ, His only Son Our Lord, Who was conceived by the Holy Spirit, born of the Virgin Mary, suffered under Pontius Pilate, was crucified, died, and was buried. He descended into Hell; the third day He rose again from the dead; He ascended into Heaven, and sitteth at the right hand of God, the Father almighty; from thence He shall come to judge the living and the dead. I believe in the Holy Spirit, the holy Catholic Church, the communion of saints, the forgiveness of sins, the resurrection of the body and life everlasting.
Amen.
Our Father
Our Father, Who art in Heaven, hallowed be thy Name; Thy kingdom come, Thy will be done, on earth as it is in Heaven. Give us this day our daily bread, and forgive us our trespasses, as we forgive those who trespass against us; and lead us not into temptation, but deliver us from evil. Amen
We honor you Saint Joseph and your Most Chaste Heart, chosen by God the Father, to be the foster father of Jesus and the Protector of the Holy Church.
Hail Joseph
Hail Joseph, Son of David, just and chaste man, Wisdom is with you; blessed are you among all men and blessed is Jesus; the fruit of Mary, your faithful spouse. Holy Joseph, worthy foster-father and guardian of Jesus Christ and of the holy Church, pray for us sinners and obtain Divine Wisdom for us from God, now and at the hour of our death. Amen
We honor you Saint Joseph and your Most Chaste Heart, chosen by God the Son to be His Virginal Father, whom He obeyed and respected in His earthly life.
Hail Joseph . . .
We honor you Saint Joseph and your Most Chaste Heart, chosen by the Holy Spirit to be the just, chaste, and Holy Spouse of the Blessed Virgin Mary.
Hail Joseph . . .
Glory Be
Glory Be to the Father, and to the Son, and to the Holy Spirit, as it was in the beginning, is now, and ever shall be, world without end. Amen
Jesus, Mary and Joseph, I love you, save souls!
Most Chaste Heart of Saint Joseph, be the guardian of our family!
1. žalost in veselje svetega Jožefa
The Divine Maternity
of the Virgin Mary
Rojstvo Jezusa Kristusa se je zgodilo na ta način. Ko je bila njegova mati Marija zaročena z Jožefom, preden sta prišla skupaj, je bilo ugotovljeno, da je noseča od Svetega Duha; in njen mož Jožef, ki je bil pravičen človek in je ni hotel osramotiti, se je odločil, da jo tiho pošlje. Toda ko je to premišljeval, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti Marije, svoje žene; kajti kar je v njej spočeto, je od Svetega Duha. ; rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo rešil svoje ljudstvo njihovih grehov." Vse to se je zgodilo, da se izpolni, kar je Gospod rekel po preroku: "Glej, devica bo spočela in rodila. sina in ime mu bo Emanuel« (kar pomeni Bog z nami). Ko se je prebudil iz spanja, je storil, kakor mu je zapovedal Gospodov angel: vzel je svojo ženo. (Matej 1: 18-24)
Bolečina svetega Jožefa do angelovega prikazanja je bila neizmerna: bila je v meri njegove ljubezni do Gospe. Cerkveni duhovniki so ta prizor komentirali zelo različno. Tolmačenje Jožefovega dvoma, morda bolj v skladu z resničnostjo, izpostavi sveti Tomaž Akvinski, ko pojasni: Jožef ni želel zapustiti Marije, ker bi imel kakršenkoli sum proti njej, ampak zaradi svoje ponižnosti se je bal živeti. skupaj k takšni svetosti; zato mu je angel rekel: »Ne boj se!
Jožef je čutil malo, če nič, v primerjavi z veličino nedoumljive skrivnosti, uresničene v Mariji; in se z ogromno bolečino odloči diskretno umakniti. Angel mu ne le zagotavlja, da je to, kar se je zgodilo njegovi ženi, božje delo, ampak mu tudi sporoča, da ima tudi on nalogo v skrivnosti: dati ime Jezusu; ta izraz pomeni - v svetopisemskem smislu - da bi bil Jezusov oče v nasprotju s postavo. Veselje sprejetega očetovskega poklica je preplavilo srce svetega Jožefa.
O sveti Marijin zakonec, slavni sveti Jožef, tako kot je bila velika grenkoba tvojega srca v zmedi, da si zapustil svojo čisto ženo, tako je bilo nerazložljivo tvoje veselje, ko ti je angel razodel vrhovno skrivnost učlovečenja. .
V tej žalosti in veselju te prosimo za milost, da bi nas zdaj in v hudih bolečinah našo dušo potolažil z veseljem dobre smrti, podobno tvoji med JEZUSOM in MARIJO. Amen.
1 Oče naš, 10 Zdrav Jožef, 1 Slava bodi
Jezus, Marija in Jožef, ljubim vas, rešite duše!
Prečisto Srce svetega Jožefa, bodi varuh naše družine!
Tiste dni je izšel ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To je bil prvi vpis, ko je bil Kvirinij guverner Sirije. In vsi so se šli vpisovat, vsak v svoje mesto. Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodu, da bi se vpisal k Mariji, svoji zaročenki, ki je bila z otrokom. In ko sta bila tam, je prišel čas, da se porodi. In rodila je svojega prvorojenega sina in ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanje ni bilo mesta v gostilni. (Luka 2:1-7)
Skrivnost učlovečenega Boga ostaja skrita v tem skromnem prizoru. Jožef razmišlja o Detetu Jezusu; tisti, ki tako zelo ljubi Jezusa, trpi, da ga vidi na tem mestu – ležečega v jaslih – vedoč, da je Beseda Kralj sveta. Želja po dajanju, v nasprotju z njegovimi skoraj praznimi rokami, povzroči, da se duša in srce svetega Jožefa počutita, kot da sta zatirana: ogenj prižge njegova želja po dajanju in vse njegovo bitje ječi zaradi razlike, ki obstaja med njegovimi želja po ponudbi in oprijemljiva realnost.
Toda obstaja trenutek – morda z držanjem Deteta Jezusa v naročju – ko bolečina svetega Jožefa potihne in se spreobrne v globoko luč: ponovno obnovi svojo izročitev Bogu in popolnoma izpolni Božjo zapoved, da ga ljubimo. z vsem srcem, z vso dušo, z vsem svojim bitjem. Povsem se izroči Bogu, ki spi v njegovem naročju. In morda je edini zunanji znak te predaje ta, da otroka nežno, da se ne bi prebudil, nekoliko bolj stisne k svojim prsim.
O presrečni patriarh, slavni sveti Jožef, ki si bil izbran za položaj posvojitelja učlovečene Besede, bolečina, ki si jo občutil, ko si videl rojenega v tolikšni revščini Dete Boga, preobrazil si se v nebeškem veselju, ko si slišal angelsko melodijo in videti slavo te absolutno briljantne noči.
V tej žalosti in veselju te prosimo za milost, ki si jo dosegel, da lahko po prehojeni poti tega življenja slišimo angelske hvalnice in uživamo sijaj nebeške slave. Amen.
1 Oče naš, 10 Zdrav Jožef, 1 Slava bodi
Jezus, Marija in Jožef, ljubim vas, rešite duše!
Prečisto Srce svetega Jožefa, bodi varuh naše družine!
2nd Sorrow and Joy of Saint Joseph
Jezusovo rojstvo
3rd Sorrow and Joy of Saint Joseph
Jezusovo obrezovanje
Po osmih dneh, ko je bil obrezan, so ga poimenovali Jezus, ime, ki mu ga je dal angel, preden je bil spočet v maternici. (Luka 2:21)
Kakšno neizrekljivo veselje bližine s Kristusom, klicati ga z njegovim imenom: Jezus! St. Jožef je učitelj, ki nas uči živeti zaupljivo z Besedo. Temu slavnemu patriarhu bi se morali vedno priporočati in mu biti predani: zlasti ljudje molitve, bi mu morali biti vedno predani, kako naj pomislimo na Kraljico angelov in čas, ki ga je preživel z Detetom Jezusom, in ne damo hvala sv. Jožefu, da jim je tako veliko pomagal. Kdor ne najde učitelja za poučevanje molitve, vzemite tega slavnega svetnika in ne boste se zmotili na poti.
O najbolj pokorni izvrševalec božjih postav, slavni sveti Jožef, tista najdragocenejša kri, ki jo je v obrezi prelil Dete Odrešenik, je prebodla tvoje Srce, a Jezusovo ime ga je oživilo in napolnilo z zadovoljstvom.
Skozi to žalost in veselje nam zagotovi, da iztrgani iz razvad tega življenja z Jezusovim imenom v srcu in ustih polno izdihnemo veselje. Amen.
1 Oče naš, 10 Zdrav Jožef, 1 Slava bodi
Jezus, Marija in Jožef, ljubim vas, rešite duše!
Prečisto Srce svetega Jožefa, bodi varuh naše družine!
And when the time came for their purification according to the law of Moses, they brought him up to Jerusalem to present him to the Lord (as it is written in the law of the Lord, "Every male that opens the womb shall be called holy to the Lord") and to offer a sacrifice according to what is said in the law of the Lord, "a pair of turtledoves or two young pigeons." Now, there was a man in Jerusalem, whose name was Simeon, and this man was righteous and devout, looking for the consolation of Israel, and the Holy Spirit was upon him. And it had been revealed to him by the Holy Spirit that he should not see death before he had seen the Lord's Christ. And inspired by the Spirit he came into the temple; and when the parents brought in the child Jesus, to do for him according to the custom of the law, he took him up in his arms and blessed God and said, "Lord, now lettest thou thy servant depart in peace, according to thy word; for my eyes have seen thy salvation which thou hast prepared in the presence of all peoples, a light for revelation to the Gentiles, and for glory to thy people Israel." And his father and his mother marveled at what was said about him; and Simeon blessed them and said to Mary his mother, "Behold, this child is set for the fall and rising of many in Israel, and for a sign that is spoken against (and a sword will pierce through your own soul also), that thoughts out of many hearts may be revealed." (Luke 2, 22-35)
Simeon explains to us how Jesus will be a sign of contradiction, sign and standard before which men will speak for or against, and adds that the pain of the Son will be intimately connected with that of the Mother.
Here is explicit the suffering of Jesus and Mary. St. Joseph foresees more clearly, with this revelation the mystery of the Cross of the Son; it is not possible to discover the depth of his sorrow: he who always wanted to protect the Child, whom he loved with full paternal love, being - as St. Pius X liked to say - the virginal father of Jesus, now understands, with a new light, all the Old Testament prophecies about the Passion of Christ.
The Cross is already engraved on the intelligence, soul and heart of St. Joseph: no creature, after the Virgin Mary, suffered as much as he. Just as Mary offered her Son the Cross, so to Saint Joseph offers it: and this surrender manifests the greatest act of generosity of the Holy Patriarch, since it was necessary all the generosity of his love to offer to God, a supreme sacrifice, Jesus and Mary, whom he loved incomparably more than his own life.
O most faithful Saint, who also took part in the mysteries of our redemption, glorious Saint Joseph, if the prophecy of Simeon, concerning what Jesus and Mary had to suffer, caused you mortal anguish, it also filled you with a joy for salvation and glorious resurrection, which he also foretold would have to result for innumerable souls.
Through this sorrow and joy, obtain for us to be among those who, through the merits of Jesus and the intercession of the Virgin His Mother, will gloriously resurrect. Amen.
1 Our Father, 10 Hail Joseph, 1 Glory Be
Jesus, Mary and Joseph, I love you, save souls!
Most Chaste Heart of Saint Joseph, be the guardian of our family!
4. žalost in veselje svetega Jožefa
The Prophecy of Simeon
5. žalost in veselje svetega Jožefa
Pobeg v Egipt
In ko so odšli, se je Jožefu v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater ter beži v Egipt in ostani tam, dokler ti ne povem; kajti Herod bo otroka iskal, da ga uniči.« In vstal je, ponoči vzel otroka in njegovo mater ter odšel v Egipt in ostal tam do Herodove smrti. To naj bi se izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« Potem ko je Herod videl, da so ga modri prevarali, je bil besen in je poslal ter pobil vse moške otroke v Betlehemu in v vsej tisti pokrajini, ki so bili glede na čas stari dve leti ali manj. kar je ugotovil od modrih mož. Tedaj se je izpolnilo, kar je rekel prerok Jeremija: »Glas se je zaslišal v Rami, jok in glasno jadikovanje, Rahela je jokala za svojimi otroki; ni se dala tolažiti, ker ju ni bilo več.« (Matej 2:13-18)
Jožef in Marija sta Nazaretu zagotovo napovedala mirno srečo. Gospod je prišel obiskat njihovo družino in jim napolnil predvsem upanje z božičnim veseljem, z angelskim petjem, s prihodom pastirjev in magov. Kasneje pa se vse nenadoma spremeni in bili so preganjani.
To so najbolj nasilne preizkušnje, nepričakovane, nepredvidljive in zaskrbljujoče. Angeli so oznanjali mir, rekoč, da je Božji Sin prišel, da prinese ljubezen na zemljo, in glej, nenadoma se sproži sovraštvo. Neusmiljeno, neupravičeno sovraštvo, ki želi smrt ljubezni. Marija in Jožef zdaj nista le preprosta izgnanca, tako imenovana izkoreninjena priseljenca, ampak sta preganjani osebi, begunca, ki ju imajo za nevarna. Samo tisti, ki je živel ali še živi v sovraštvu, lahko razume, kaj sta preblažena Devica in slavni sveti Jožef pretrpela, ko sta zapustila Betlehem.
Pred novorojenčkom, ki ni kot drugi, nihče ne more ostati ravnodušen. Globoke misli src se razkrijejo in prevedejo v ljubezen ali sovraštvo. Ta dva odnosa predstavljata magi in Herod. Magi so iskali in našli otroka; njihova srca so bila osvojena, kot priča o globokem veselju, ki so ga občutili ob pogledu na zvezdo, ki jih je vodila na točno tisto mesto v Betlehemu, kjer je bil Jezus. Veselje ni nič drugega kot plamen ljubezni, ki gori v srcih tistih, ki so našli Božji načrt in se mu pridružili.
Nasprotno, Herod, uzurpatorski kralj natančnega kraljestva, se je bal tistega Deteta, rojenega v gostilni, ki je bil oblečen v kraljevino, ki ni bila od tega sveta. Ker ne vidi vrnitve magov, se pusti prevzeti satanističnemu in nespametnemu sovraštvu: počuti se prevaranega s strani tistih tujcev, ki ga niso usmilili, da bi ga opozorili na njihov odhod. Počutil se je vsemogočnega in zdaj mu zlahka uhaja iz rok upanje, da bo z gotovostjo odkril, kje najti svojega tekmeca. Nato se odloči, da bo judovski kralj čim prej izginil, preden ga bo kdo javno dal prednost.
Jožef in Marija sta se gotovo prej ali slej zavedla tega prelitja nedolžne krvi. Njihove reakcije si ni težko predstavljati. To je bil preizkus, ki se je pridružil vsem ostalim. Marija je ugotovila, kako je Simeon natančno videl stvari in kako je bil njen Sin v resnici izpostavljen protislovju. Sovraštvo, ki je preganjalo njenega Sina, je bilo do konca meča, ki ji je globoko prebodel srce. Za Jožefa in Marijo je misel, da sta, čeprav posredno, vzrok za smrt teh nedolžnih, morala v njunih občutljivih srcih močno pretehtati bolečine njunega bližnjega. Bila je boleča posledica Marijinega da na dan oznanjenja in za Jožefa nadaljevanje njegovega svobodnega in zavestnega sprejemanja poslanstva njegove žene.
Če je Gospod Jezus v štiridesetih dneh svojega umika v puščavi trpel napade skušnjav, lahko mislimo, da Marije in Jožefa ni olajšal. Skušnjave niso greh. Bog jih dopušča svetnikom samo zato, da bi jih tesneje združil s svojo voljo. Po dolgih potovanjih utrujenosti, vseh vrst pomanjkanja, negotovosti in bojazni, ki so pretresle dušo, sta Jožef in Marija slišala skušnjave, ki so jima šepetale na ušesa: Zakaj reči da? Zakaj trpite na vse te načine? Zakaj zapustiti Nazaret, svoj dom? Vaše stvari? Tvoj mir, da greš skozi vse to? ... Koliko zasliševanj je napadlo njihove misli, že gotovo utrujene, s prividi puščave.
Edini odgovor, ki jim je prišel na usta, je bil, da morajo dati vse od sebe, tudi življenje samo, da bi se božji načrt izpolnil, tudi ko so dogodki postajali vedno bolj zaskrbljujoči in brez takojšnje razlage: Bog je modrejši od nas. On je zvest in nas ljubi! Zato lahko sklepamo, da tudi viharji, trnje, ki se pojavi na poti, nepredvideni zastoji pravzaprav ne kažejo na to, da pot, po kateri hodimo, ni pravična. Lahko zaupamo, da Bog ne bo nikogar pustil v nesreči in nikogar ne zavede. Prej ali slej bo znal vzeti dobro zlu in zna stokrat povrniti tisto, kar zdaj izgubimo, ko pustimo vse, da bi sledili njegovemu klicu.
O najbolj budni varuh, intimna družina Učlovečenega BOŽJEGA SINA, SLAVETNI sveti Jožef, koliko si pretrpel, da si nahranil in služil SINU NAJVIŠJEGA, zlasti med begom, ki si ga opravil z njim v Egipt! Toda kaj je bilo tudi vaše veselje, ker ste vedno imeli istega BOGA s seboj in videti, kako padajo po kopnem bogovi Egipta.
Po tej žalosti in veselju nam izprosi peklenski greh, še posebej beg pred nevarnimi priložnostmi, da se vsi maliki zemeljskih naklonjenosti zrušijo iz naših src in da se popolnoma posvetimo službi Jezusa in Marije, za njih samo živimo in srečni umiramo. Amen.
1 Oče naš 10 Zdrav Jožef, 1 Slava bodi
Jezus, Marija in Jožef, ljubim vas, rešite duše!
Prečisto Srce svetega Jožefa, bodi varuh naše družine!
Ko pa je Herod umrl, se je Gospodov angel prikazal v sanjah Jožefu v Egiptu in rekel: »Vstani, vzemi otroka in njegovo mater in pojdi v Izraelovo deželo, kajti mrtvi so tisti, ki so iskali otrokovo življenje. .” In vstal je, vzel otroka in njegovo mater ter odšel v deželo Izraelovo. Ko pa je slišal, da Arhelaj kraljuje v Judeji namesto svojega očeta Heroda, se je zbal iti tja in se je v sanjah posvaril in se umaknil v okolico Galileje. In odšel je in se naselil v mestu, imenovanem Nazaret, da bi se izpolnilo, kar je bilo rečeno po prerokih: »Nazarečan se bo imenoval.« (Matej 2:19-23)
Po bolečini, ker ni mogel oditi v Judejo, sveti Jožef čuti veselje ob vrnitvi v Nazaret: to veselje sčasoma narašča, ko se odvijajo dnevi Kristusovega skritega življenja. Dom, ki so ga oblikovali Jezus, Marija in Jožef, je v vsem podoben tistim svojih sosedov; čas teče v družinskem okolju; Jožef gleda Dete v prečistem naročju Marije, blažene Matere. Iz nje se je rodil Bog, ki je postal meso in je s svojimi ustnicami dajal sladke poljube v meso Óne, ki je Bog in pravi človek. Vsekakor bo sveti Jožef sam skrbel za Dete: sveti Jožef je pokazal veliko gorečnost in veselje, ko je nenehno skrbel za potrebe Odrešenika, majhnega otroka, za njegovo očiščevanje in ravnanje z velikim spoštovanjem do majhnih udov svojega dragocenega telesa, in preoblačenje ter druge stvari, ki jih otroci potrebujejo.
Sveti Jožef zvesto izpolnjuje Božjo voljo. Iz evangelijskih pripovedi, pojasnjuje sveti Jožefmarija Escriva, je razvidno, da se nam velika človeška osebnost svetega Jožefa v nobenem trenutku ne kaže kot človek, ponižen ali prestrašen pred življenjem; nasprotno, zna se soočiti s težavami, premagati težke situacije, odgovorno in samoiniciativno prevzeti delo, ki mu je zaupano. Ne strinjam se s klasičnim načinom predstavljanja svetega Jožefa kot starca, kljub dobremu namenu poudarjanja Marijinega večnega devištva. Predstavljam si ga mladega, močnega, morda nekaj let starejšega od Gospe; ampak v živahnosti življenja in človeški moči.
Da bi živeli po kreposti čistosti, ni treba biti star ali brez moči. Čistost se rodi iz ljubezni; moč in veselje mladosti nista ovira za čisto ljubezen. Mlado je bilo srce in telo svetega Jožefa, ko se je poročil z Marijo, ko je spoznal skrivnost svojega božjega materinstva, ko je živel z njo, spoštujoč celovitost, ki jo je Bog hotel ponuditi svetu.
O zemeljski angel, slavni sveti Jožef, ki si poln občudovanja videl nebeškega kralja pokornega tvojim ukazom; če je tvojo tolažbo, da ga vrneš iz Egipta, motil strah pred Arhelajem, pa si, pomirjen od Angela, ostal vesel v Nazaretu z JEZUSOM in MARIJO.
V tej žalosti in veselju nam izprosi, da bi naša srca izpraznjena praznih strahov uživala mirne vesti, živela varno z Jezusom in Marijo in med njima umrla. Amen.
1 Oče naš, 10 Zdrav Jožef, 1 Slava bodi
Jezus, Marija in Jožef, ljubim vas, rešite duše!
Prečisto Srce svetega Jožefa, bodi varuh naše družine!
6th Sorrow and Joy of Saint Joseph
Vrnitev v Egipt
7. žalost in veselje svetega Jožefa
The Loss and Finding
of the Child Jesus
in the Temple
Zdaj so njegovi starši vsako leto ob prazniku pashe hodili v Jeruzalem. In ko je bil star dvanajst let, so šli gor po navadi; in ko se je praznik končal, ko so se vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu. Njegovi starši tega niso vedeli, toda ker so mislili, da je v družbi, so se odpravili na enodnevno pot in ga iskali med svojimi sorodniki in znanci; in ko ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju, kjer je sedel med učitelji, jih poslušal in jih spraševal; in vsi, ki so ga poslušali, so bili presenečeni nad njegovim razumevanjem in njegovimi odgovori. In ko so ga zagledali, so bili osupli; in mati mu reče: »Sin, zakaj si tako ravnal z nami? Glej, tvoj oče in jaz sva te nestrpno iskala.« In rekel jim je: »Kako to, da ste me iskali? Ali niste vedeli, da moram biti v hiši svojega Očeta?« In niso razumeli besed, ki jim jih je govoril. In šel je z njimi dol in prišel v Nazaret ter jim bil pokoren; in njegova mati je vse te stvari hranila v svojem srcu. In Jezus je rasel v modrosti in rasti ter v milosti pri Bogu in ljudeh. (Luka 2: 41-52)
Zdaj delimo bolečino Marije in Jožefa pred izgubo Sina. Bila je odsotnost, polna iskanja in strahov, nemirnih prihajanj in odhajanj: trije boleči dnevi, ki so kot predpodoba tistih, ki prihajajo z Kalvarije do vstajenja. In nenadoma zaslišijo njegov glas: tam je! Duša se umiri in veselje pride in prekipi s čustvi, nakopičenimi v dolgih urah prej.
Pri opisovanju prizora sveti Luka v tem besedilu – tako kot v prejšnjih – večkrat uporabi izraz »starši«, da označi Gospo in svetega Jožefa; a ta beseda dobi ves svoj pomen v Marijinih ustih, ko reče svojemu Sinu: Glej, tvoj oče in jaz sva te nestrpno iskala!
Oče: to besedo bi imel najraje sveti Jožef; kolikokrat bi mu, ko ga je poklical Jezus, odgovoril z dolgim nasmejanim pogledom. Ker je Jožef ljubil Jezusa, kakor oče ljubi svojega sina, pravi sveti Jožefmarija, mu je skušal dati najboljše od vsega, kar je imel. Jožef, ki je skrbel za tega Deteta, kot mu je bilo naročeno, je iz Jezusa naredil rokodelca: svojo službo je prenesel nanj. Kako bi bil Jožef, ko bi v njem delovala milost, da bi lahko opravil nalogo razvoja človeškega vidika Božjega Sina?
Zato bi moral biti Jezus podoben Jožefu: po načinu dela, po lastnostih svojega značaja, po načinu govora. V Jezusovem realizmu, v njegovem načinu sedenja za mizo in lomljenja kruha, v njegovem okusu po konkretnem govorjenju z zgledom običajnih življenjskih stvari se odraža na tem, kaj sta bila otroštvo in mladost ter s tem njegovo ravnanje. z Jožefom.
O vzor vse svetosti, slavni sveti Jožef, izgubil si Dete Jezusa brez svoje krivde in ga s trpljenjem iskal tri dni, dokler se nisi z veseljem veselil Kdo je bil tvoje življenje, ko si ga našel v jeruzalemskem templju med učitelji.
V tej žalosti in veselju te s srcem in z ustnicami prosimo, da posreduješ svojo hrabrost, da nikoli ne izgubimo Jezusa po hudi krivdi, če pa ga zaradi sramote izgubimo, ga z nenehno bolečino iščemo, da ga najdemo. ugoden, posebno v naši smrti, da bi ga lahko uživali v nebesih in tam s teboj večno prepevali njegovo božje usmiljenje. Amen.
1 Oče naš, 10 Zdrav Jožef, 1 Slava bodi
Jezus, Marija in Jožef, ljubim vas, rešite duše!
Prečisto Srce svetega Jožefa, bodi varuh naše družine!
Final Prayers
Prayer to Saint Joseph
(written by Pope Leo XIII in 1889)
K tebi, o blaženi Jožef, se zatekamo v naši stiski, in ko smo prosili za pomoč tvojo trikratno sveto ženo, te zdaj s srcem, polnim zaupanja, iskreno prosimo, da tudi nas vzameš pod svoje varstvo. Po ljubezni, s katero si bil združen z Brezmadežno Devico, Materjo Božjo, in po očetovski ljubezni, s katero si negoval Dete Jezusa, te prosimo in ponižno molimo, da boš z milostnim očesom pogledal na dediščino Jezusa Kristusa. odkupljen z njegovo krvjo in nam bo pomagal v naših potrebah s svojo močjo in močjo.
Brani, o najbolj budni varuh svete družine, izbrani potomec Jezusa Kristusa. Odvrni od nas, o nadvse ljubeči Oče, vse škode zmot in pokvarjenosti. Pomagaj nam z višine, najbolj pogumni branilec, v tem spopadu z močmi teme. In že nekoč si rešil Dete Jezusa iz nevarnosti njegovega življenja, tako zdaj brani Božjo sveto Cerkev pred sovražnimi zankami in pred vsemi nadlogami. Vedno nas varuj pod svojim pokroviteljstvom, da bomo po tvojem zgledu in okrepljeni s tvojo pomočjo živeli sveto življenje, srečno umrli in dosegli večno blaženost v nebesih. Amen.
MEMORARE
Zapomni si, o prečista nevesta Device Marije, da nikoli ni bilo znano, da bi kdorkoli, ki te je prosil za pomoč in iskal tvoje priprošnje, ostal brez pomoči. Poln zaupanja v tvojo moč letim k tebi in te prosim za zaščito. Ne zaničuj, o rejenec Odrešenika, naše ponižne prošnje, ampak v svoji radodarnosti usliši in nas usliši. Amen
Most Chaste Heart of Saint Joseph
Prečisto Srce svetega Jožefa, varuj in brani mojo družino pred vsakim zlom in nevarnostjo.
Prečisto Srce svetega Jožefa, razlij na vse človeštvo milosti in kreposti svojega Prečistega Srca.
Sveti Jožef, resnično se ti zaupam. Tebi posvečam svojo dušo in svoje telo, svoje srce in vse svoje življenje.
Sveti Jožef, brani pobožnost do presvetega Srca Jezusovega in do Marijinega brezmadežnega Srca.
Z milostjo svojega prečistega Srca uniči satanove načrte, blagoslovi vso sveto Cerkev, papeža, škofe in duhovnike vsega sveta.
Izročamo se vam z ljubeznijo in zaupanjem, zdaj in za vedno. Amen!
(Jezus dal Edsonu Glauberju junija 1997)
